Arhiv številk » 2009 » 3 »

Cilj delovne anamneze je, da se zdravnik medicine dela spozna z dejavniki iz delovnega okolja, ki lahko škodljivo vplivajo na človeka, in da ugotovi vzročno zvezo z boleznijo. Izčrpni podatki o tehnološkem procesu dela, delovnih operacijah, prisotnih poklicnih škodljivostih, pogojih dela, ritmu in režimu dela, uporabi splošne in osebne varovalne opreme, higienskih pogojih dela ipd. so neizogibni pri postavljanju diagnoze … Preberite več >>

Holesterolni embolizmi so klinični sindrom, ki nastane, ko se odkrušijo delci ateromatozne lehe v večjih arterijah in kristali holesterola posledično zaprejo manjše arterije. Največkrat nastanejo po predhodnih posegih na ožilju, lahko pa tudi spontano. Zaradi raznolikosti mož­nih prizadetih organov predstavlja diagnostični izziv. V klinični sliki najpogosteje izstopajo prizadetost kože (sindrom modrega prsta, livedo retikularis), ledvic (akutno poslabšanje led­vičnega delovanja) in … Preberite več >>

Hipereozinofilni sindrom sestavlja skupina redkih in heterogenih motenj, za katere so zna­čilni eozinofilija periferne krvi (1,5 x 10⁹/L najmanj 6 mesecev), dokazana prizadetost organa in izključenost drugih vzrokov eozinofilije, kot so: alergija, okužba s paraziti in maligna bolezen. Hipereozinofilni sindrom se lahko kaže z različnimi kožnimi spremembami. Med potekom bolezni ima več kot 50 % bolnikov srbeče eritematozne … Preberite več >>

Na področju zdravljenja stenoze karotidnih arterij se je približno v času ob prelomu tisoč­letja kot alternativa trombendarteriektomiji pojavila perkutana metoda – perkutana transluminalna angioplastika. Prve raziskave so pokazale dobre rezultate ter tako še bolj spodbudile navdušence perkutane tehnike. Tekom časa je bilo do danes opravljenih mnogo raziskav, ki so primerjale obe metodi. Dognanja posameznih študij so si nasprotovala, predvsem so … Preberite več >>

Zasevki malignih neoplazem so najpogostejša oblika sekundarnih pljučnih tumorjev. Pogost razsoj v pljuča je posledica izredno dobre pljučne žilne in limfne oskrbe. Skoraj vsak rak lah­ko zaseva v pljuča, vendar nekateri zasevajo v pljuča pogosteje. Rentgenska slika prsnega koša še vedno velja kot začetni korak v diagnostiki zasevkov, vendar sta pri ugotavljanju zasevkov v pljuča in v mediastinalne bezgavke konvencionalna … Preberite več >>

Uspešna zamenjava aortne zaklopke ob aortni stenozi privede do izjemnega izboljšanja kli­ničnega stanja in počutja bolnika. Standardna kirurška zamenjava aortne zaklopke je pri bol­nikih s predvidljivim nizkim tveganjem za poseg relativno varna. Zaradi medoperativne torakotomije, prehodnega zunajtelesnega krvnega obtoka, aortotomije ter pooperativne reha­bilitacije pa je tveganje za možne zaplete lahko visoko, še zlasti pri starejših bolnikih. Zdravlje­nje simptomatske aortne stenoze … Preberite več >>

Članek podaja priporočila za cepljenje otrok z obolenji ledvic, predvsem tistih s kronično led­vično boleznijo višjih stopenj in otrok z idiopatskim nefrotskim sindromom. Ti otroci so namreč v določenih primerih dovzetnejši za resne virusne ali bakterijske okužbe. Preprečevanje nalez­ljivih bolezni z ustreznim cepljenjem je pri teh otrocih zelo pomembno, zato naj bi ti otroci, kadar je to mogoče, prejeli vsa … Preberite več >>

Sindrom policističnih ovarijev (SPO) je najpogostejša endokrina bolezen žensk v rodni dobi. Tesno je povezan z insulinsko rezistenco (IR). V raziskavi smo hoteli ovrednotiti pomen neka­terih kliničnih in laboratorijskih označevalcev za določanje IR pri ženskah s SPO. Namen je bil potrditi klinično najuporabnejši kazalec IR med HOMA_IR, intaktnim proinsulinom (IP), kazalcem Sib in kazalcem IRIS II. Izbrali smo … Preberite več >>

Retrospektivna raziskava je skušala ugotoviti razlike v porabi antibiotikov v slovenskih zdrav­stvenih regijah v obdobju 2000-2006 in poiskati demografske, ekonomske, socialne ter druge dejavnike, ki bi pojasnili te razlike. Najvišja povprečna poraba antibiotikov je bila v ravenski in mariborski regiji in najnižja v novogoriški ter koprski regiji. Pri celotni populaciji so zdrav­niki najpogosteje predpisovali peniciline, sledijo makrolidi z linkozamidi. Pri … Preberite več >>