Arhiv številk » 2014 » 4 »

Šport­na ­tek­mo­va­nja ­in­ mno­žič­ne ­rekrea­tiv­ne ­pri­re­di­tve­ sodij­o­ med­ dogod­ke ­s­ po­ve­čanim tveganjem­ za­ poš­kod­be,­ nenad­ne ­srč­no-žil­ne­ zaple­te­ in ­dru­ga ­obo­le­nja,­ pove­za­na ­z ­in­ten­ziv­no tele­sno­ aktiv­nostj­o.­ Zato­ je ­dobra ­organ­i­za­cij­a ­zdravs­tve­ne ­služ­be ­s ­ci­ljem­ zago­tav­lja­nja­ kakovost­ne­ pri­mar­ne­ in­ triaž­ne­ zdravs­tve­ne­ oskr­be­ ude­le­žen­cev­ temelj­ne­ga pome­na.­ Orga­ni­zator ­tek­mo­va­nja ­oz. ­pri­re­di­tve ­in ­vodj­a ­zdravs­tve­ne ­služ­be ­mora­ta ­pri zago­tav­lja­nju ­zdravs­tvene­ oskr­be ­na ­tere­nu ­rav­na­ti ­v … Preberite več >>

Telesna aktivnost ima ugodne učinke na naše zdravje. Zdrav odnos do telesne aktivnosti se razvije že do 12. leta starosti. Aktiven življenjski slog v otroštvu pripomore k preprečevanju debelosti pri mladostnikih in odraslih ter lahko zmanjša obolevnost in smrtnost v odrasli dobi. Zaradi upada telesne zmogljivosti in razlik v telesni zmogljivosti slovenskih otrok smo pripravili smernice o telesni aktivnosti otrok … Preberite več >>

Osnovni fiziološki namen športne klinične prehrane je vnos presnovnih substratov, ki zgotavljajo energetski in hranilni vnos v pravilni količini in ob pravem času glede na presnovne potrebe posameznega športnika. Energetske in hranilne potrebe športnika določajo presnovne značilnosti posameznika in presnovne zahteve vadbenih obremenitev (obseg, intenzivnost in vrsta telesna aktivnosti ali športa). Pri prehranski obravnavi športnikov si pomagamo s priporočili s … Preberite več >>

Pri športnikih, ki pri svojem športu uporabljajo dominantno roko v tipičnih gibih roke nad glavo, pride do značilnih anatomskih in biomehanskih prilagoditvenih sprememb v področju rame. Ločimo tri glavne skupine prilagoditev: spremembe na nivoju glenohumeralne rotacijske gibljivosti, spremembe položaja in gibanja lopatice ter mišično neravnovesje med notranjimi in zunanjimi rotatorji. Opisane spremembe so sprva fiziološke, vendar lahko dolgoročno privedejo do … Preberite več >>

Dolgotrajna intenzivna redna telesna vadba povzroča na srcu fiziološke funkcijske in strukturne prilagoditve, ki jih imenujemo športno srce. Fiziološke spremembe lahko dajejo občasno enako sliko kot patološke spremembe pri (še) nepopolno izraženih ali zgodnjih oblikah kardiomiopatij (predvsem hipertrofični, dilatativni in aritmogeni kardiomiopatiji desnega prekata). Fiziološke spremembe lahko od patoloških večinoma ločimo s pomočjo osebne in družinske anamneze, kliničnega pregleda, demografskih … Preberite več >>

Nenamerni doping je nenamerna kršitev protidopinških pravil, ki je pogosto posledica strokovne napake, neznanja ali malomarnosti. Glede na etiologijo nenamernega dopinga ločimo: i) nezavedno jemanje prepovedane zdravilne učinkovine zaradi namernega dodajanja le-te v prehrano ali v športne napitke s strani tretje osebe; ii) neustrezno farmakološko zdravljenje vrhunskega športnika z zdravilnimi učinkovinami, ki so na Listi prepovedanih snovi in postopkov; iii) … Preberite več >>

Prilagoditve telesa na napor so deloma posledica lokalnih sprememb notranjega okolja, večji del prilagoditev pa je sistemskih in vplivajo predvsem na spremenjeno delovanje srčno-žilnega sistema. Pri tem ima ključno vlogo avtonomni živčni sistem. Končni namen prilagoditve srčno-žilnega sistema na telesno aktivnost je, da telo dobi zadosti kisika za opravljanje dela med naporom. Večja obremenitev pomeni večjo porabo kisika in zato … Preberite več >>

Med telesno dejavnostjo se v aktivnih mišicah močno poveča nastajanje toplote; telesna temperatura lahko naraste za dve ali celo več stopinj. Termoregulacija nam omogoča, da odvečno toploto oddamo v okolico. Osnovni fizikalni in fiziološki principi termoregulacije so podobni kot v mirovanju, obstaja pa nekaj razlik. Med telesno dejavnostjo termoregulatornim refleksom, ki večajo pretok krvi skozi kožo za ohranjanje ničelne bilance … Preberite več >>

Telesni napor pomeni večjo porabo energije v našem telesu, še posebej v aktivnih skeletnih mišičnih celicah. Neposreden vir energije za mišično kontrakcijo je ATP, ki nastaja v celicah aerobno ali anaerobno. Pri zmernih obremenitvah vsa potrebna energija nastaja aerobno, saj se naše telo tako lokalno (aktivne skeletne mišice) kot sistemsko (srčna akcija, dihanje) prilagodi naporu. Poveča se vnos kisika v … Preberite več >>