Arhiv številk » 2010 » 4 »

Rak debelega črevesa in danke je po pogostnosti v Evropi na drugem mestu ter hkrati tudi drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Tudi v Sloveniji je pojavnost raka debelega čreve­sa visoka in se še zvišuje. Preživetje bolnikov, ki so zdravljeni zaradi te bolezni, se podaljšuje in se tudi pri nas približuje preživetju bolnikov v razvitejših državah. Problem pa še vedno … Preberite več >>

Rak želodca je peto najpogostejše rakavo obolenje pri moških in šesto najpogostejše rakavo obolenje pri ženskah. Pojavnost je v razvitem zahodnem svetu v upadu, kljub vsemu pa je umrljivost za to boleznijo še vedno precej velika in na določenih endemskih področjih dosega celo stopnjo pojavnosti. Vsa ta dejstva so zastrašujoča, še posebej, če pomislimo, da v Sloveniji to obliko raka … Preberite več >>

Rak požiralnika uvrščamo med maligna obolenja z najslabšo prognozo in velikimi geografski­mi razlikami v številu obolelih. Medtem ko se pojavnost obolevanja za ploščatoceličnim rakom ne spreminja, pa v zadnjih treh desetletjih v Evropi in Severni Ameriki opažamo znaten porast žleznega raka. Najpogostejši simptom je napredujoča disfagija pri uživanju trde hrane. Diag­nozo postavimo na osnovi anamneze, kliničnega pregleda in rentgenskega slikanja … Preberite več >>

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil neznane etiologije, ki navadno traja vse življenje. Zanjo je značilen kroničen potek s pogostimi zagoni in vmesnimi različno dolgimi obdobji remisije. Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta dve glavni obliki KVČB. Se vedno ni znano, ali gre za dve različni bolezni ali le za različen odgovor na številna vnetna dogajanja.… Preberite več >>

Peptična razjeda želodca in dvanajstnika sodita med najpogostejše bolezni človeštva. Vzro­ki nastanka globoke poškodbe sluznice so različni, med najpomembnejšimi je okužba s He­licobacter pylori in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil. Okužba je pomemben etiološki dejavnik različnih bolezni zgornje prebavne cevi, tudi raka želodca. Prva priporočila za izkoreninjenje okužbe so bila sprejeta v večini držav in tudi Sloveniji že pred dobrim desetletjem. … Preberite več >>

Driska je eno najpogostejših obolenj, zaradi katerega ljudje iščejo zdravniško pomoč. Najpo­gosteje, kar v 90 %, je posledica okužbe s patogenimi črevesnimi bakterijami, virusi in parazi­ti. Najpogostejši in najbolj nevaren zaplet driske je dehidracija, ki pa jo lahko obvladamo z dokaj enostavnimi ukrepi. Driska je pri otroku še vedno pogost razlog za obisk zdravnika in sprejem v bolnišnico. Pri otrocih … Preberite več >>

Sindrom razdražljivega črevesa (SRC) je funkcionalna motnja prebavil, za katero so značil­ne trebušne bolečine ali nelagodje, ki so mu pridružene spremembe v pogostnosti odvaja­nja in/ali trdoti blata. Prisotni so lahko še drugi simptomi: nezadržna potreba po takojšnjem odvajanju, občutek nepopolne izpraznitve danke, napenjanje ob odvajanju, primesi sluzi na blatu, napihnjenost trebuha in močni vetrovi. Sindrom razdražljivega črevesa je posledica motenj … Preberite več >>

Celiakija je sistemska bolezen, pri kateri povzroči uživanje glutena pri osebah z dednim nag­njenjem avtoimunsko vnetje. Je bolj pogosta, kot so domnevali včasih, in se lahko pojavi v ka­teri koli starosti. Poleg tipične klinične slike, za katero je značilna malabsorpcija pri dojenčkih in malčkih, se kaže lahko s številnimi neznačilnimi simptomi in znaki. Diagnosticiramo jo z ob­čutljivimi in specifičnimi krvnimi … Preberite več >>

Bolečina v trebuhu je velik diagnostični izziv in pogost vzrok obravnave v splošni ambulan­ti. Kot zdravnik prvega stika naj bi zdravnik družinske medicine predvsem prepoznal nevar­na, življenje ogrožajoča stanja. Prispevek prinaša diagnostično shemo obravnave abdominalne bolečine v ambulanti družinskega zdravnika. Poseben poudarek je na anamnezi in kliničnem pregledu, ki sta ne glede na dosegljivost drugih diagnostičnih orodij najpomembnejša. Pre­nesena bolečina … Preberite več >>

V preglednem članku je prikazan pogled patologa na kronično vnetno črevesno bolezen (KVCB) in z njo povezano neoplazijo. Etiologija KVCB je kljub intenzivnim raziskavam še vedno neja­sna, vključuje pa tako genetsko nagnjenost kot tudi nenormalen, prekomeren odziv imun­skega sistema na mikrobe. Incidenca je višja v razvitem svetu in v zadnjem času še narašča. Večina primerov KVCB je ali ulcerozni kolitis … Preberite več >>

Pred nekaj več kot dvajsetimi leti sta Barry Marshal in Robin Warren iz želodca človeka izo­lirala spiralno bakterijo Helicobacter pylori in za svoje odkritje leta 2005 prejela Nobelovo nagra­do za področje fiziologije in medicine. Danes okužba s Helicobacter pylori velja za povzročitelja najpogostejše oblike kroničnega gastritisa, saj je okuženih več kot 50 % svetovnega prebival­stva, okuženost pa je povezana z … Preberite več >>

Barrettov požiralnik je metaplastična sprememba večskladnega ploščatega epitelija distalnega požiralnika v žlezni epitelij, ki nastane kot posledica kronične gastreozofagealne refluksne bolezni. Predstavlja predrakavo spremembo, saj se pri 0,5–1 % bolnikov z Barrettovim poži­ralnikom razvije adenokarcinom, ki je glede na hitrost naraščanja pojavnosti v zahodni populaciji vse pogostejši. Razvoj žleznega epitelija Barrettovega požiralnika v adenokarcinom je počasen in stopenjski. V začetku … Preberite več >>

Asimilacija hranil, vitaminov in mineralov ter absorpcija vode in elektrolitov igrata pomemb­no vlogo pri ohranjanju življenja. Pomembnosti omenjenih nalog prebavne cevi pa se tako bolnik kot tudi zdravnik žal pogosto zavesta šele ob bolezni. Mehanska in encimska razgrad­nja hrane do njenih osnovnih gradnikov (prebava) se začne v ustni votlini in nadaljuje vzdolž prebavne cevi do tankega črevesa. Nasprotno se absorpcija … Preberite več >>

Smer potovanja hrane, ki jo zaužijemo, je od ust proti zadnjiku. Na tej poti se vsebina pre­bavne cevi spremeni zaradi odvzemanja in dodajanja posameznih sestavin, nazadnje nasta­ne blato. Sestavek o fiziologiji prebave smo razdelili v dva dela. V pričujočem prvem delu najprej obravnavamo gibljivost prebavne cevi. Ta po eni strani omogoča pretežno enosmeren trans­port vzdolž prebavne cevi, po drugi strani … Preberite več >>

Prebavno cev gradi niz votlih organov, katerega skupna naloga je sprejem in prebava hrane. Zaradi številnih posebnosti v zgradbi je izpuščen prvi del prebavne cevi, ustna votlina (cavum oris) in žrelo (pharynx). Članek opisuje le anatomijo drugega dela prebavne cevi, od začet­ka požiralnika do konca debelega črevesa. Podrobno je opisana morfologija, topografija in peritonej požiralnika (… Preberite več >>