Arhiv številk » 2005 » 2 »

Začetki ambulantne kirurške dejavnosti v splošni anesteziji segajo v zgodnja leta dvajsetega stoletja. V osemdesetih letih se je zanimanje za to dejavnost oživilo tudi zato, ker novejše anestezijske tehnike omogočajo kakovostno in stroškovno učinkovito oskrbo ambulantnega kirurškega bolnika. Prednosti take dejavnosti so najmanjše možno poseganje v vsakodnevni življenjski ritem bolnika, ki je v dnevni bolnišnici operiran, zmanjšana možnost bolnišničnih okužb … Preberite več >>

Skoraj 20 % bolnikov, ki obiskujejo ambulanto družinske medicine, toži za telesnimi simptomi, za katere se po številnih preiskavah ne najde konkretnega organskega vzroka. Diagnostični napotki pri obravnavi takšnih bolnikov vključujejo številne simptome, pogosto v različnih organskih sistemih, nejasno simptomatologijo, kronični potek težav ter številne diagnostično/laborato­rijske preiskave. Analizirani so članki, dostopni v bazi podatkov »MEDLINE«, od januarja do maja 2005. … Preberite več >>

Urinska inkontinenca je pogosta motnja, ki lahko predstavlja precejšnjo čustveno, socialno in psihično breme za prizadeto žensko. Hkrati gre tudi za eno najpogostejših zdravstvenih težav pri ženski, še posebej v starosti. Stroški, ki jih ima zdravstveni sistem z diagnostiko in zdravljenjem te motnje, so v večini zahodnih držav primerljivi s stroški pri sladkorni bolezni ali pri hipertenziji. Zaenkrat je še … Preberite več >>

Luskavica je kronična vnetna bolezen, ki prizadene približno 2,5 % svetovnega prebivalstva. Klinično se kaže z odebeljenimi, srebrno-belimi in luskastimi žarišči na koži, ki lahko pri bol­niku povzročijo hudo nelagodje in bolečino. Za zdravljenje luskavice se večinoma uporabljajo kortikosteroidi, analogi vitamina D, obsevanje z ultravijolično A-svetlobo, retinoidi, vendar so obstoječi načini zdravljenja nespecifični in le zavirajo mehanizme njenega nastanka. Napre­dek … Preberite več >>

Predstavljamo eksperimente, ki so privedli do nastanka hipoteze o prikritih membranskih nanostrukturah kot infrastrukturi celice in teoretične osnove te hipoteze.… Preberite več >>

Predsodki o ljudeh s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami so glavna ovira za kakovost­nejšo skrb za duševno zdravje. Vzroki stigmatizacije so neznanje, zastarela znanja o vzrokih in napovedi duševnih bolezni, strah in odpor pred drugačnostjo, zavajajoče obveščanje medijev, stranski učinki psihoaktivnih zdravil, sama terminologija hudih duševnih motenj. Posledice stigmatizacije so slabša samopodoba in slabše delovanje ljudi s hudimi in … Preberite več >>

Poporodna depresija se večinoma razvije v prvih šestih mesecih po porodu. Njena pogostnost po svetu je med 3 in 33 %, odvisno od uporabljenih metod in diagnostičnih kriterijev. Namen naloge je bil standardizirati edinburški vprašalnik v Sloveniji in z njim pridobiti normativne podatke o pojavnosti poporodne depresije pri nas. Glede na podobno raziskavo v Izraelu in pri nas izpe­ljano raziskavo … Preberite več >>

Poporodno obdobje je čas hitrih in bistvenih bioloških, psiholoških in družbenih sprememb, ki lahko pri ženski sproži različne duševne motnje. Namen raziskovalne naloge je bil osvet­liti dolgoročni potek poporodnih duševnih motenj, ki so zahtevale sprejem v bolnišnico. Želeli smo ugotoviti, kakšen je nadaljnji potek bolezni glede na klinično sliko ob prvem sprejemu v bol­nišnico zaradi poporodne duševne motnje. Osnovna hipoteza … Preberite več >>