Arhiv številk » 2002 » 2-3 »

Prsna bolečina je eden najpogostejših vzrokov za obisk v ambulanti splošne medicine. Vzrok bolečine je lahko praktično vsaka struktura v prsnem košu. Tako lahko bolijo kosti (rebra, prsnica, hrbtenica), vezi, mišice in različni prsni organi (srce in osrčnik, velike žile, plevralna votlina, prekrita s poprsnico, požiralnik). Vzrok bolečine je lahko tudi izven prsnega koša. Bolečina pa se v tem primeru … Preberite več >>

Pri ventilaciji podhlajenih reševalci pogosto uporabljajo metodo usta na usta namesto dihalnega balona, ker so mnenja, da z metodo usta na usta preprečujejo nadaljnjo toplotno izgubo iz pljuč. Ta metoda ni vedno praktična, predvsem na primer pri reševanju v visokogorju. S pričujočo raziskavo smo ovrednotili učinkovitost izmenjevalca toplote in vlage, ki bi, vgrajen v ustnonosno masko, zmanjšal dihalne toplotne izgube … Preberite več >>

Na odpravi Si.mobil Ski Everest 2000 smo preverjali hipotezo, ki pravi, da hipoksija vpliva na zaznavo temperature. Vseh pet članov odprave (N = 5) je subjektivno zaznavo temperature opredelilo s pomočjo lestvice s sedmimi možnostmi in občutek termalnega ugodja s pomočjo lestvice s štirimi možnostmi. Merili smo nasičenost arterijske krvi s kisikom (SaO₂, %), temperaturo pod pazduho (Tax) … Preberite več >>

Zmrzline so poškodbe perifernih tkiv zaradi zmrznjenja. Ključni mehanizem njihovega nastanka je vazokonstrikcija krvnih žil periferije in posledična hipoksija tkiv. S hiperbarično oksigenacijo dosežemo boljšo preskrbo s kisikom v tistih tkivih, ki še niso nepopravljivo okvarjena. Članek prikazuje primer zmrzlin in njihovo zdravljenje.… Preberite več >>

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti in vodilni vzrok invalidnosti med odraslimi, smrtnost v akutni fazi pa je več kot 20%. Ishemična možganska kap predstavlja najpogostejšo (> 80 %) obliko možganske kapi. Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s prepoznavo simptomov in znakov bolezni in pomeni stanje medicinske nujnosti, podobno kot je to pri akutnem srčnem infarktu ali hudi … Preberite več >>

pričujoči raziskavi smo ocenili toplotno zaščito, ki jo nudi alu folija gornikom v različnih simuliranih pogojih. Zdravi moški preiskovanci (N = 4) so sodelovali pri 11 poskusih. Pri vsakem poskusu smo posnemali določene pogoje. Med 2-urnim poskusom smo merili rektalno temperaturo, temperaturo v požiralniku, štiri kožne temperature, porabo kisika, minutni dihalni volumen in posneli elektrokardiogram. Na podlagi meritev smo izračunali … Preberite več >>

Razvit in izdelan je bil model stopala za določanje toplotne izolacije obuval. Model določa toplotno izolacijo desetih posameznih delov stopala – segmentov. Vsak posamezen segment je oblečen v bakreno pločevino, na katero sta pritrjena električni grelec in temperaturno tipalo. Toplotna izolacija posameznega segmenta je izračunana iz temperaturne razlike med segmentom in medijem, ki obkroža obuvalo, ter moči, porabljene za vzdrževanje … Preberite več >>

Prilagajanje na višino lahko izvedemo z izpostavljanjem hipoksiji v hiperbarični komori ali pa z vdihavanjem hipoksične plinske mešanice pri normalnem zračnem tlaku. Opisan je razvoj hipoksične sobe, v kateri hipoksično mešanico vzdržuje generator dušika. Generator, ki deluje po principu izmeničnega prisrkavanja in izsesavanja, zmanjša vsebnost kisika v zraku na 5 %. Plinsko mešanico, ki vsebuje 95 % dušika, črpamo v … Preberite več >>

Telesna obremenitev od organizma zahteva izkoriščanje funkcijskih zalog dihalnega, srčno-žilnega in mišičnega sistema. Opisani so mehanizmi povečanja porabe kisika v telesu med telesno obremenitvijo. Kisikov status organizma je razdeljen na različne faze prenosa kisika in patološke mehanizme, ki se v različnih fazah pojavljajo. Opisan je tudi mehanizem porabe kisika na velikih višinah.… Preberite več >>

Nekatera opažanja nakazujejo, da je izpostavljenost poškodbam zaradi mraza večja na večji nadmorski višini. Ker je za nastanek poškodb zaradi mraza ključen pretok krvi skozi tkivo, bi lahko dejavnik, ki bi lokalno pospešil ali ojačal vazokonstrikcijo, povečal izpostavljenost poškodbam zaradi mraza. V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali in kako hipoksija vpliva na prekrvljenost kože. Koža kot mejna plast je namreč … Preberite več >>

Akutna višinska slabost in možganski edem sta možganski obliki akutne višinske bolezni, ki lahko prizadaneta neaklimatizirane osebe med hitrim vzponom na veliko nadmorsko višino. Kljub dobro znani klinični sliki in razmeroma učinkovitem zdravljenju, patofiziološka podlaga za možgansko obliko akutne višinske bolezni ni znana. Novejše raziskave kažejo, da se v razmerah hipobarične hipoksije med hitrim vzponom na visoko nadmorsko višino v … Preberite več >>

Avtor predstavlja nekaj novosti pri oživljanju otrok, ki so najbolj očitne priugotavljanju srčnega zastoja s palpacijo perifernega pulza, tehniki izvajanja zunanje masaže srca pri dojenčkih, oskrbi otroka s popolno obstrukcijo dihal, preverjanju pravilne lege endotrahealnega tubusa, drugem odmerku adrenalina in antiaritmičnih zdravilih.… Preberite več >>

Avtorja opisujeta patofiziološke, patomorfološke in klinične značilnosti akutnega koronarnega sindroma. Prikazana sta obravnava in postopek zdravljenjateh bolnikov, ki se prične že pred prihodom v bolnišnico in nadaljuje na sprejemnem oddelku bolnišnice in v koronarni enoti.… Preberite več >>

Cilj pričujoče raziskave je bil ugotoviti učinek inhalacijskega zdravljenja na temperaturo osrednjih živčnih struktur v neposredni bližini nosnega dela žrela, še posebej na hrbtenjačo, možgansko deblo in hipotalamus. V primeru učinkovitosti pri ogrevanju omenjenih struktur bi bilo mogoče s pomočjo inhalacijskega zdravljenja segreti in stabilizirati na normotermični ravni strukture v možganskem deblu, ki so neposredno odgovorne za nadzor vitalnih življenjskih … Preberite več >>

Človek po zaznavi toplotnega dražljaja vzpostavi termoregulacijsko vedenje, s katerim uravnava telesno temperaturo. Če je zaznava toplotnih dražljajev oslabljena ali na kakršenkoli način spremenjena, se vedenjski termoregulacijski odziv lahko spremeni v taki meri, da ni več sorazmeren toplotni motnji. Za optimalno delovanje osrednjega živčnega sistema je nujno potreben kisik. Nižji delni tlak kisika v dihalni mešanici (hipoksija) predvidoma lahko vpliva … Preberite več >>

Članek je pregled najpogostejših težav z očmi oz. z vidom, ki jih imajo lahko gorniki na višini. Poseben poudarek je na kroničnih očesnih boleznih, ki se lahko stopnjujejo v gorah. Težave z vidom so pogosto reverzibilne, kot naprimer motnje refrakcije, snežna slepota in nekatere oblike višinske retinopatije. Lahko pa pride do trajnih posledic za vid, kot na primer pri višinski … Preberite več >>