Arhiv številk » 1999 » 1 »

Vprašanje duševnega zdravja duševno manj razvitih otrok se postavljav ospredje v zadnjih dvajsetih letih, ko pričenjamo govoriti o “dvojni diagnozi”, torej soobstajanju duševnih motenj in duševne manjrazvitosti. Zaradi relativne nerazvitosti področja ostaja še veliko nejasnosti na področjih razpoznave duševnih motenj, njihovih vzrokov, dejavnikov, ki vplivajo nanje, ter njihove zdravstvene obravnave. V raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali se duševno manj razviti … Preberite več >>

Astma je kronična vnetna bolezen dihal. Protivnetno zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikosteroidi velja za najbolj učinkovito zdravljenje zmerne in hude kronične astme pri odraslih in otrocih. Edina omejitev za njihovo uporabo so stranski učinki. Z našo raziskavo smo poskusili ugotoviti, ali ima redno zdravljenje otrok z astmo z inhalacijskimi glukokortikosteroidi imunosupresivni stranski učinek. Ocenjevali smo pogostost in težo okužb dihal pri … Preberite več >>

Avtorici najprej kratko predstavita shizofrenske motnje po veljavnih mednarodnih klasifikacijskih merilih, njihovo epidemiologijo in izvor. Opisane so raziskave rodovnikov velikih družin, dvojčkov in posvojencev, ki potrjujejo pomembno vlogo genetskega dejavnika pri razvoju shizofrenije. Omenjeni so različni načini njenega genetskega prenosa, hipoteze o lokalizaciji lokusa za shizofrenijo kot tudi pomen in vloga negenetskih dejavnikov. Pri odkrivanju dominantnega gena za shizofrenijo v … Preberite več >>

V članku je opisan zlom vratu stegnenice, ki je najpogostejši tip zloma kolka pri starejših ljudeh. Pogost zaplet zloma je avaskularna nekroza glave stegnenice, ki je posledica prekinitve arterijskega ožilja, ki prehranjuje glavo stegnenice. Opisani so različni tipi zloma z ustreznim zdravljenjem. Poseben poudarek je predvsem na osteosintezi in vstavitvi kolčne endoproteze, ki sta najbolj pogosto uporabljeni metodi zdravljenja zloma … Preberite več >>

V prispevku je prikazan možen pristop do bolečine v zapestju s stališča splošnega zdravnika. Obravnavane so bolezni zapestja, ki lahko sodijo v domeno splošnega zdravnika, opisani so pomembni detajli v anamnezi in v kliničnem pregledu, na podlagi katerih lahko splošni zdravnik bolnika zdravi sam oziroma ga mora napotiti k specialistu. Priporočila so načelna, splošni zdravnik mora delovati v skladu s … Preberite več >>

Upoštevanje napovednih dejavnikov pri raku jajčnikov omogoča pravilno načrtovanje zdravljenja, spremljanje bolnic in oceno poteka bolezni. Nekateri so odvisni le od lastnosti raka in bolnice same, na druge pa lahko vplivamo z načinom zdravljenja. Bolnice z dobro diferenciranimi tumorji nižjih stadijev, diploidno količino DNA v tumorskih celicah, negativnimi bezgavkami, popolno citoredukcijo pri operaciji in boljšim splošnim stanjem lahko upajo na … Preberite več >>

Razgradnja mnogih celičnih sestavin poteka v lizosomih. Ena od poti, po katerih vstopajo snovi v lizosome, je avtofagija. V tem procesu se manjši del citoplazme omeji od ostale celice z membrano (sekvestrirajoča membrana) in tako se oblikuje avtofagna vakuola oziroma avtofagosom. Vsebina avtofagosoma se razgradi po združitvi z lizosomom. Citosolne beljakovine, ki vsebujejo specifično signalno zaporedje, vstopajo v lizosome selektivno … Preberite več >>

Apoptoza je programirana celična smrt, kjer določeni dražljaji v razvoju ali dražljaji iz okolja vključijo genski program, ki preko specifičnih dogodkov vodi v razgradnjo in celično smrt. Apoptoza je normalen razvojni, torej fi- ziološki proces. Napačno uravnavanje genskega programa apoptoze pa lahko pripelje do patoloških sprememb, tudi do visoke dovzetnosti za rakasta obolenja. Terapevtiki, ki spreminjajo uravnavanje apoptoze, ponujajo možnost … Preberite več >>

V primerjalni študiji enoplodnih nosečnosti po zunajtelesni IVF–ET niso našli večjih razlik v poteku in izidu nosečnosti. Mnogoplodna nosečnost pa predstavlja že sama po sebi dejavnik tveganja za potek in izid nosečnosti in poroda. Njena pogostnost je pri zunajtelesni oploditvi približno dvajsetkrat večja kot pri naravni zanositvi, zato predstavlja enega večjih problemov nosečnosti in poroda po postopku IVF–ET V naši … Preberite več >>

Žlezni rak (adenokarcinom) želodca je pogosto maligno obolenje v Sloveniji. Po Laurenovi razvrstitvi ga delimo na intestinalno, dobro diferencirano, in difuzno, slabo diferencirano obliko. Poti nastanka obeh oblik naj bi se razlikovali po značilnem zaporedju genetskih sprememb. V naši raziskavi smo želeli na izbranem vzorcu intestinalne in difuzne oblike adenokarcinomov želodca ugotoviti izgubo alela nekaterih zaviralnih genov (APC, p53, … Preberite več >>