Arhiv številk » 1998 » 2 »

Opisan je primer bolnika z akutno odpovedjo jeter in ledvic po 14-dnevnem potovanju po Braziliji, na katerem je bil izpostavljen različnim povzročiteljem tropskih bolezni. Kljub intenziv­nemu zdravljenju v univerzitetni zdravstveni ustanovi je v nekaj dneh nastopila smrt nejasnega vzroka. Predstavitvi bolnika sledi razprava o možni diagnozi, pomenu natančnih anamnestičnih in epidemio­loških podatkov ter uporabnosti različnih diagnostičnih metod.… Preberite več >>

V članku predstavljam nekaj dejstev o vegetarijanski prehrani, njen vpliv na razvoj otroka, možne zaplete in preprečevanje le-teh. Uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vse potrebne snovi za razvijajočega se otroka. Pri strogi vegetarijanski (veganski) pre­hrani lahko pride do pomanjkanja vitamina B₁₂ in posledično do resnih nevroloških in hemato­loških motenj. Pomanjkanje vitamina B₁₂ lahko preprečimo z uvedbo alg (… Preberite več >>

Suprakondilarni zlomi nadlaktnice so najpogostejša oblika zlomov komolca pri otro­cih. Po mehanizmu nastanka so bodisi ekstenzijskega bodisi fleksijskega tipa. Obe obliki zlomov delimo glede na dislokacijo odlomkov v tri tipe. Članek obravnava anatomijo in embriologijo distalnega dela nadlaktnice, podaja pre­gled simptomov, opisuje splošno veljavne metode in zaplete zdravljenja suprakondilarnih zlomov.… Preberite več >>

Bolnice z rakom jajčnikov zdravimo in­dividualno. Osnovni način zdravljenja je opera­cija, pri kateri natančno ugotovimo razširjenost bolezni in skušamo odstraniti čim večjo količi­no tumorja. Zaradi narave širjenja raka so po­gosto potrebni obsežni in zahtevni posegi v trebušni votlini. Po operaciji večino bolnic zdravimo s citostatiki. Uporabljamo kombinaci­je različnih citostatikov, med katerimi so najpo­membnejši preparati cisplatine. Nekatere bolnice zdravimo s perkutanim … Preberite več >>

Z razvojem ultrazvoka in računalniške tomografije so postale ledvice bolnikov s kronič­no ledvično odpovedjo bolj dostopne diagnostič­nim preiskavam. Najpogosteje najdemo pri difuznih boleznih ledvičnega parenhima majhne, skrčene ledvice, pri bolnikih z avtosomno domi­nantno policistično boleznijo ledvic pa tudi zelo velike ledvice. Parenhim ledvic bolnikov, zdravlje­nih z dializo, je ultrazvočno bolj ehogen (svetlejši) kot pri tistih z normalnim delovanjem ledvic. Ven­dar … Preberite več >>

Razvoj ehokardiografije, predvsem transezofagealne ehokardiografije, je omogočil prepoznavo prehodnega ovalnega foramna (fo­ramen ovale) še zaživa. Prehodni ovalni foramen ima velik klinični pomen, ker pogojuje paradok­sno embolijo. Povezava med prehodnim ovalnim foramnom in nepojasnjeno možgansko kapjo je značilna tako pri mlajših kot tudi pri starejših bol­nikih. Pri bolnikih z ishemičnim inzultom odkri­jemo prehodni ovalni foramen značilno pogosteje kot pri … Preberite več >>

Apoptoza, imenovana tudi programi­rana celična smrt, je ena od oblik celične smrti, ki ima odločilno vlogo v homeostazi tkiv. Poleg tega pa je vpletena tudi v številna patološka sta­nja, kot so tumorji, avtoimunske bolezni in viru­sne okužbe. Morfološke spremembe apoptoze so skrčenje celice, zgostitev jedrnega kromatina in oblikovanje apoptotskih telesc. Apoptoza je genetsko nadzorovan proces celične smrti, ka­terega biokemično ozadje … Preberite več >>

Kolateralno brstenje v perifernem živ­čevju je razvejeno izraščanje poganjkov iz ne­poškodovanih aksonov v sosednja področja denerviranega tarčnega tkiva. Pri sproženju ko­lateralnega brstenja aksonov verjetno hkrati de­lujejo dejavniki iz degeneriranih živčnih poti, denerviranega tarčnega tkiva in morebitno med­sebojno delovanje poškodovanih na nepoško­dovane nevrone v spinalnem gangliju (transnevronska spodbuda). Uporabili smo model, pri katerem je na nepoškodovan suralni živec od strani prišit … Preberite več >>

Zvišana koncentracija fibrinogena v plazmi je dejavnik tveganja za srčnožilne bo­lezni. Na koncentracijo fibrinogena v plazmi vplivajo poleg starosti, sladkorne bolezni, arte­rijske hipertenzije, kajenja in zvišane koncentra­cije holesterola v plazmi tudi genetski dejavniki. Raziskave o vplivu polimorfizmov TaqI, HaeIII in BclI v genih za fibrinogen na koncentracijo fibri­nogena v plazmi so pokazale nasprotujoče si re­zultate. Preveriti smo … Preberite več >>