Arhiv številk » 1993 » 3 »

Akutni holangitis je resen zaplet ekstrahepatične zapore biliarnega trakta. Vzroki zanjo so lahko zelo različni. Med najpogostejše spada prisotnost konkrementov v duktus holedohusu. Smrtnost pri takšnem zapletu se giblje od 10 – 80 %. Prikazana sta dva primera bolnikov z akutnim vnetjem žolčevoda.… Preberite več >>

Bolniki z Marfanovim sindromom so pri nas redki. Maranov sindrom, ki je dominatno dedovana, prirojena bolezen vezivnega tkiva, označujejo značilne spremembe vezivnega tkiva, vidne predvsem na treh organskih sistemih: na srčnožilnem, na skeletu in na očeh. Zgodnja diagnostika z dobrim prepoznavanjem bolezenskih znakov je pri tej bolezni izredno pomembna, saj večina nezdravljenih bolnikov zgodaj umre zaradi razpočene anevrizme aorte. Največkrat … Preberite več >>

Bradavice so benigni nalezljivi epiteliomi, ki jih povzročajo human papilomavirusi. V članku avtorica opisuje predvsem klinične spremembe na koži: plantarne bradavice (povzroča jih humani papilomavirus tipa 1), vulgarne bradavice (povzročajo jih predvsem humani papilomavirusi tipa 2, 4, 7), plane bradavice, ki jih večinoma zasledujemo pri mlajših osebah (udeležen je predvsem humani papilomavirus tipa 3, včasih tudi tipi 10, 28 in … Preberite več >>

Avtorica v članku najprej predstavi afektivne motnje, nadaljuje pa s pomenom bazičnih genetskih raiskav pri afektivnih psihozah, ne zajema pa epidemioloških študij. Omenjene so različne metode genetskega mapiranja in težave v zvezi s tem. Opisane so tri hipoteze o lokalizaciji glavnega lokusa za afektivne psihoze na kromosomih in ti na kromosomih X, 11, 6. Omenjena pa je tudi možnost poligenskega … Preberite več >>

V članku smo opisali anatomijo in fiziologijoživčnih struktur, pomembnih za zaznavanje toplote, hladu in bolečine. Opredelili smo posamezne občutke, njihove receptivne strukture in aferentna živčna vlakna. Nakazali smo pomen perifernih živcev in posameznih plasti hrbtenjače, podrobneje pa opisali za zazanavanje teh občutkov pomembne ascendentne poti in dele možganske skorje.… Preberite več >>

Pozitronska emisijska tomografija je neinvazivna preiskovalna metoda v medicini, s katero merimo trodimenzionalno porazdelitev biološko aktivne substance, označene s sevalcem pozitronov, v živem organizmu. Je diagnostična tehnika, komplementarna rentgenski tomografiji in jedrski magnetni resonanci, saj daje podatke o delovanju in ne le o morfologiji tkiva. Temelji na hkratni zaznavi dveh pri anaihilaciji izsevanega pozitrona nastalih fotonov v prostoru okoli preiskovanca … Preberite več >>

Najpogostejši vzrok za bolečino v križu je degeneracija lumbalnega diskusa. V članku je opisana patogeneza te bolezni. Namen prispevka pa je prikazati možnosti klinične diagnostike pri bolečini v križu. Temeljit klinični pregled je namreč zelo zanesljiva pot do točne diagnoze o stopnji in mestu okvare.… Preberite več >>

Številnih malih hišnih živali, ki jih imajo ljudje za hišne ljubljenčke, iz leta v leto narašča. V Sloveniji imamo po grobi oceni med 140.000 in 150.000 psov, vsaj tri do štiri krat več mačk, o številu ptic, ribic, glodalcev in drugih živali pa lahko le ugibamo. Poleg dobrih stvari, ki jih mali hišni ljubljenci prinašajo v življenje človeka, predstavljajo tudi … Preberite več >>

Prosti radikali kisika so nujen stranski produkt presnove aerobnih celic. Prvi del članka obravnava njihove poglavitne značilnosti, poti nastanka in reakcije, ki jih sprožajo v bioloških sistemih. Drugi del opisuje nekatere znane okvare, ki jih celici lahko povzročijo prosti radikali ali njihovi presnovki. Zadnji del obravnava obrambne mehanizme organizma. Razlaga nekaterih kratic je dodana na koncu.… Preberite več >>

Akutni zapleti sladkorne bolezni so stanja, ki ogrožajo življenje in zahtevajo takojšno zdravniško pomoč. Predstavljajo majhen del vzrokov smrti sladkornih bolnikov, vendar je smrtnost v teh stanjih še vedno sorazmerno velika. Med akutne zaplete štejemo diabetično ketoacidozo in diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom, ki sta obliki hudo iztirjene sladkorne bolezni, ter hipoglikemijo, ki je iatrogen zaplet. Za hitro diagnozo vzroka motnje … Preberite več >>

Odgovor na venski zažem se uporablja kot merilo učinkovitosti fibrinolitičnega sistema. Vsi dejavniki, ki vplivajo nanj, niso znani. Pri 20 zdravih prostovoljcihsmo opravili venski zažem dvakrat v razdobju 11–23 dni (povprečno 16 dni) in proučevali stalnost fibrinolitičnega odgovora. Fibrinolitični odgovor smo določali z meritvami časa evglobulinske lize, aktivnosti in antigena tkivnega aktivatorja fibrinogena (t-PA), celotne aktivnosti inhibitorjev t-PA (PAI) in … Preberite več >>

V nalogi smo obdelali podatke 44 pacientov, ki so se zdravili z hiposenzibilacijo s čebeljim oziroma osjim strupom. Pri pacientih, ki so med hiposenzibilacijo doživeli naključni pik insekta, smo opazili, da s trajanjem hiposenzibilacije vedno več pacientov na pik reagira le z lokalno reakcijo (60%) ali pa z blažjimi sistemskimi reakcijami. Preučili smo vplive na zaplete in stranske učinke hiposenzibilacije. … Preberite več >>