Arhiv številk » 1991 » 3 »

Avtor opisuje klinična stanja, ki so povezana z uratno urolitiazo pri otrocih (družinska uratna urolitiaza, povečana tvorba sečne kisline, hiperurikozurija, kronično izgubljanje tekočine). Prikaže diagnostiko in zdravljenje uratne urolitiaze pri 5-letnem dečku z delnim pomanjkanjem encima hipoksantin-gvaninfosforiboziltransferaze. Avtor poudarja, daje treba predvsem pri urolitiazi pri otrocih vedno pomisliti na to, da je njen vzrok lahko tudi v moteni presnovi. Na … Preberite več >>

Zlomi petnice so razmeroma redke poškodbe skeleta, njihovo zdravljenje pa je zelo zahtevno. Mnenja glede izbora metode zdravljenja so zelo različna. Zlome petnice zdravimo konzervativno po funkcionalni metodi, z imobilizacijo ali zaprto repozicijo in perkutano fiksacijo. Dislocirane intraartikularne zlome petnice lahko rekonstruiramo le z operacijo. Prispevek obravnava mehanizme nastanka zlomov petnice, diagnostiko in racionalni izbor metode zdravljenja posameznih tipov petničnih … Preberite več >>

Natančen kliničen pregled rame vključno z anamnezo pripomore k razjasnitvi in opredelitvi bolezenskega stanja. Avtor v članku predstavi in opiše teste kliničnega pregleda rame.… Preberite več >>

Avtorja opisujeta v članku podatke, ki jih s selektivno koronarno angiografijo lahko dobimo. V drugem delu podrobno obravnavata indikacije, kontraindikacije in tveganje posega.… Preberite več >>

Današnje nizkodozne hormonski kontracepcijske tablete vsebujejo desetina manjše odmerke hormonov kot prve tablete ; začetka šestdesetih let. Ker je večina negativnih stranskih učinkov odvisna od odmerka, so ti učinki pri novejših pripravkih manjši. Pozitiv ni učinki pa temeljijo na zaviranju ovulacije zato je razmerje med prednostmi in tveganjem hormonske kontracepcije zelo ugodno. Polu že ustaljenih metod oralne hormonski kontracepcije se … Preberite več >>

Akutne okužbe dihal so najpogostejši vzrok obolevnosti otrok. Med otroci, ki prihajajo na prvi pregled v ambulanto, jih je kar 50 – 60% s temi okužbami. Najpogostejši povzročitelji teh bolezni so virusi (nad 90%) in bakterije. Njihova zastopanost je različna in odvisna predvsem od področja okužbe dihal in starosti otroka. Med bakterijami so najpogostejši povzročitelji Streptococcus haemolyticus A, Streptococcus pneumoniae, … Preberite več >>

V kombinirani intravenski anesteziji hkrati uporabljamo več različnih učinkovin v manjših odmerkih. Tako se izognemo nezaželenim učinkom, ki se pojavljajo pri posameznih učinkovinah v večjih odmerkih. Kombiniramo uspavala, analgetike in relaksante. Uporabljamo venska in inhalacijska uspavala. Z njimi bolnika uspavamo in vzdržujemo spanje med operacijo. Z analgetiki preprečujemo zaznavanje bolečine, uporaba mišičnih relaksantov pa pogojuje kirurgovo delo in omogoča, da … Preberite več >>

Laparoskopija je instrumentalen kirurški poseg. Z njo je mogoče pregledati notranjo površino trebušne votline ter površino organov v njej. Lahko je samo diagnostičen poseg, razvile pa so se še operativne tehnike, ki nadomeščajo invazivnejše kirurške posege (minimalno invazivno zdravljenje). V izkušenih rokah je laparoskopija hitra in vama metoda. Hujši zapleti so redki.… Preberite več >>

Naloga dihalnega sistema je, da zagotovi oksigenacijo sistemske arterijske krvi in odstrani ogljikov dioksid iz telesa. Pri bolniku z odpovedjo dihalnega sistema moramo najprej ugotoviti vrsto okvare in oceniti njeno stopnjo. Le tako lahko izberemo ustrezno zdravljenje, katerega učinkovitost moramo vseskozi natančno spremljati in ga po potrebi dopolniti ali spremeniti. Poleg kliničnega pregleda in opazovanja bolnika potrebujemo tudi kazalce, ki … Preberite več >>

Avtorica je ugotavljala korelacijo med kliničnimi kazalci, kot so globina sondiranja, indeks papilarne krvavitve in sestava bakterij v subgingivalni flori obolelih predelov. Pregledali smo 23 pacientov z diagnozo parodontitisa in jim odvzeli 106 vzorcev. Pri kliničnem pregledu smo merili: indeks plaka, indeks papilarne krvavitve, gingivalni indeks in globino sondiranja. Za določanje sestave subgingivalne flore smo uporabili mikroskopiranje v temnem polju. … Preberite več >>

V svojem delu sem ugotavljala prisotnost estrogenskih receptorjev v sluznici tankega črevesa podgane. Estrogenske receptorje sem analizirala s tehniko kompetitivne izmenjave 3H estradiola 17-beta z ali brez presežka 1H-estradiola 17-beta, na treh subcelularnih frakcijah: v jedrih, mikrosomih, in citosolu. Pri nekaterih živalih sem predhodno uporabila 1H-estradiol in ugotavljala, če se po indukciji poveča specifična vezava 3Hestradiola. V citosolu in mikrosomih … Preberite več >>